Pršo je dan ko sem se jazt odpravo na bazen

Jebat ga .. pride dan ko doma odpove vsemogočno pralno/pomivalno sredstvo t.i. vodovod. Zadnjih 6 mesecev se zagrizeno borim, kličem majstre, imam ogromno željo ter načrtujem ob hektolitrih bambusov, princip, način uglavnem idejo kako stvar speljat do te mere da bo pač dotični vodni dovajalec, predvsem pa skret (aka drekožder) v mojem ogromnem bivalnem prostoru, s parimi varovalklami, vtičnicami, bež stenami, rahlo posodobljenim, od stolov in kavča, parketom ter novodobnim bejrutskim izgledom katerega krasijo rdeče tangice prejšnje stanovalke,ki je nimam nobene želje zares spoznati, ali pa njenega fetišističnega prijatelja, bože nedaj, končno enkrat dovajal vodo v za to namenjene posode in ne v raznorazne lavorje s katerimi potem iz sebe delamo v civiliziranemu svetu budale. No pa da ne bom dolgovezil o mojem vodovodnem sistemu v CASA del OTA, moram priznat da je drugi razlog za obisk dotičnega plavalnega centra tudi moj izgled. Imam srečo da sem ob nakupu condoja dobil, pripeto na steno, ogledalo ki lepo odsvea mojo lepoto oz. pravljično obliko mojega telesa, s katero se lahko primerjam z glavno vlogo barona iz risanke beauty and the beast.

Z ženo sva zgodaj zjutraj dvignila sidro iz mehke postelje, katere pokrivalo stane več, kot bi za svoj tekoči kapital dobil v banki sperme, ter pričela pripravo na težko pričakovano jutranje razgibavanje teles. Usedemo se v avto, zehajoč peljemo jutranjim mazohističnim nagnenjem naproti. Parkiram moj mustang pod prijetnim drevesom iz katerena nedvomno serjejo vsa možna leteča bitja, na sredini parkirišča, tako da ob morebitnem navalu ljudi na dotično mesto še vedno lahko odpeljem naravnost po travnku na cesto. Yeah right ! Stopiva čez vrata, kjer naju prijazno pozdravi obritoglavi, z zaspančki okoli oči obdarjen, ter nekaj momljajoč se vratar. Poveva svoje bajne ideje, kako bi midva na vsak način rada velikokrat prišla ob 6:00 zjutraj na bazen na plavanje, ker sicer ni časa, prodajava modelu buče in prosiva za obrazložitev parih podatkov katere sva prekj preko vseh možnih internet sredstev pridno zbirala 3 mesece. Razlaga je bila fenomenalna, sprejela sva odločitev in kupila dve karti po 1300 SIT za namakanje guzic. Veselo se odpraviva v garderobni del. Vse priprave potekajo brez večjih težav. Ostalih sadomazohističnih debilov, razen naju v ogledalu, nisva videla, tako da sva se res samo spogledovala z mislijo "kera idiota", nato pa štartala polna elana mučenju naproti. Dolg rumen hodnik, rahlo mrzel vodi do bazena, pri katerem začudeno spoznava da le nisva edina mongoloida, kar nama polepša dan in prestavi pred novo odločitev; "Kje bova pa midva plavala !?"

Skočim notri, zamahnem, in zaplavam .. pogledam levo ali desno .. pogledam gor .. vse isto kot pred 17timi leti ko sem v tej mlaki razvijal svojo mišično maso, svoj lepo in atletsko oblikovano telo, ter ogledoval prijetne mladenke mojih let, katerih starši so jih po treningu čakali v čakalnici z mini gunom, ter tremi bombami za opasačem. To sem svoje čase počel 3x tedensko, bilo je fantastično in ideja je ostala. Plavanje mi je bilo vedno v užitek, tudi zgoraj našteti razlogi za trud, razen arkanovskih staršev, so pripomogli k temu da sem bil dokaj uspešen. Treninga sem se udeleževal redno celo leto. Kasneje pač ni bilo več te možnosti, ker mi je familija razpadla pa sem imel veliko težav sam s sabo. Kako je bilo ne vem, ker sem večino svojih spominov utopil v alkoholu ali pa so raznorazne kemične terapije same od sebe pripomogle k brisanju podatkov iz mojega grahka biološko imenovanega možgani. Na žalost jih ne morem vprašati kako in kaj se je zares dogajalo. Odločitev pade ! Preplavati bo treba prvo dolžino. Lotim se je z vsem veseljem. Zamahnem prvič, drugič, tretjič, u jebote, kwa je to, maham, kao neki plavam .. diham, pogruntam da ni nobenega zraka, pridem komaj do polovice, madona, si mislim, umru bom, nov zamah, hlastam po luftu, gledam če me kdo gleda in umira od smeha, in res po vseh mukah in težavah priplavam na drugo stran.Ugotovim da ga ni dela na meni ki ga v tem trenutku nisem čutil. Se obrnem ves presrečen, da sem preživel največjo življensko preizkušnjo zadnjih 15 let. Srce mi tolče v Drum N Base ritmih čeprav se v ozadju sliši britney spears, noge mi trzajo, kot bi bil priklopljen na 220 voltov, pljuč ne čutim, diham ko slon, roke se držijo da nam kam padu, in razmišljam .. Fak kolk je blo pred eno uro dobr spat. ooooooooojoooo oču da mi miiiir i bed. No glede na to v kaj sem se spravil in da je potrebno zapravljeni denar izkoristiti, sem se s junačkim srcem podajal v nove in nove plavalne podvige. Martin Strel bi bil ponosen na mojo voljo in željo, da se ne utopim. Še dvakrat sem vmes pogledal levo in desno če je kje kdo, ki umira od smeha, da mu priskočim na pomoč, še prej zbijem dva zoba in/ali ga vržem v vodo, mogoče pa bi mu tudi poklical bademajstra. Po tolikšnem naporu je seveda še večji podvig moj šerbi kinda body spraviti iz bazena. Prijel sem se za železno ograjo ter se vlekel iz vode. Takoj ko je bilo možno pa sem se ulegel ob bazen in si vzel trenutek zase. Zazdelo se mi je da nekje v daljavi slišim glas "SAVE THE WALE !!! SAVE THE WALE !!!", no ja, če bi verjel da imajo kite na bazenu bi se z veseljem obrnil .. tako pa sem se počasi v svojem standardnem balkanskem slogu dvignil, odšel po brisačo ter se prisedel ženi na klopco. Celotno drhteče se telo je opozarjalo da sem v zadnji uri razmigal večje število mišič kot običajno ob jutranjih urah. Dihanje se je počasi umirjalo .. obiskala sva še tuš in garderobo, navlekla nase potrebne cunje in počasi odmigala delavnemu dnevu naproti. Na parkirišču so se moje misli uresničile. Zaparkirano je bilo vse! Pomislil sem na bojni plan, da bi mustanga kr čez travo zapeljal na cesto, pa mi pred eno uro moj vid ni omogočal pogleda dlje od 10m, katji ravno na dolžini 11 m so stali prijazni mali zeleni ali rjavi, ne vem natačno, količki katerih moj mustang žal ne more preskočiti. Tako sem se rambovsko podal z avtom v rikvertz .. in herojsko med dvema pežojevima jajcema odpeljal, ves polomljen, v nov dan ...

Moram priznat da je tak način rekreacije fantastičen. . . Vse te boli, jambraš lahko po mili volji cel dan, če komu kaj ni všeč te bo itaq zaradi prijaznosti tolažil, po resnici pa mu greš konkretno na jetra oz. najraje bi ti kak monitor razbil na glavi .. ti pa se sam sebi smiliš, in se mu s hinavkim nasmeškom rugaš v glavo ..

kaj čmo lepšega